KAKO LAHKO ORGANIZACIJE SVOJIM ZAPOSLENIM OLAJŠAMO VRNITEV Z DOPUSTA?

Še včeraj smo se prijetno odklapljali z dobro knjigo, plavanjem, športom ali le opazovanjem svojih otrok ob igri, danes pa se že pripravljamo na ponedeljkovo gnečo na cesti, polne urnike in naloge, ki jih pred letnim dopustom nismo uspeli dokončati.

Vračanje na delo po dopustu lahko sprva izgleda kot nekaj vsakdanjega, vendar pa takšna sprememba življenjskega ritma za mnoge posameznike predstavlja precejšen izziv. Ob ponovnem uvajanju v delovno okolje se zaposleni pogosto soočamo z različnimi ovirami in težavami, ki jih psihologi delimo na 4 ključne kategorije: 

• Težave, povezane z delom: Vrnitev v rutino, upoštevanje urnikov ter soočanje s kopičenjem dela, ki se je nabralo med odsotnostjo.
   
• Težave na medosebni ravni: Prilagajanje na sodelavce, organizacijsko kulturo in klimo ter spreminjanje navad, ki so se razvile med odsotnostjo.
   
• Težave, povezane z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja: Soočanje z manj časa za družinske in prostočasne dejavnosti ter z večjo utrujenostjo.
   
• Težave z identifikacijo: Nižja povezanost s svojo vlogo, delovnim mestom in organizacijo.
   

Kljub zgoraj naštetim težavam, obstaja kar nekaj ukrepov, s katerimi lahko organizacije prehodno obdobje bistveno olajšamo. V nadaljevanju je navedenih nekaj načinov, s katerimi lahko podpremo svoje zaposlene ob vrnitvi in poskrbimo, da se počutijo cenjene, manj obremenjene in bolj motivirane za nadaljnje delo:

• Postopno vračanje na delo: Zagotovitev bolj fleksibilnega urnika in dodelitev manj zahtevnih delovnih nalog v prvih dneh po vrnitvi z dopusta. Ta čas lahko zaposleni izkoristijo za pregled prejetih sporočil in načrtovanje prioritet, kar olajša prilagajanje delovni rutini. Postopno vračanje zmanjšuje stres, povezan z vrnitvijo, ter zaposlenim omogoča, da se lažje in bolj produktivno vključijo v delovni proces.
   
• Organizacija informativnih sestankov: Seznanitev o dogajanju med dopustniško odsotnostjo, pregled sprememb in podpora pri ponovnem vključevanju v delovne procese krepi identifikacijo zaposlenih z organizacijo ter prispeva k večji motivaciji in uspešnosti.
   
• Spoštovanje delovnega časa zaposlenih: Pomembno je, da se izogibamo kontaktiranju zaposlenih izven delovnega časa. S tem organizacija ne le spoštuje pravico zaposlenih do počitka in regeneracije, temveč tudi spodbuja kulturo, kjer se ceni prosti čas in preprečuje izgorelost. Upoštevanje teh meja povečuje zaupanje zaposlenih v organizacijo in prispeva k večji delovni učinkovitosti ter zadovoljstvu na dolgi rok.
   
• Povabilo k deljenju izkušenj: Organizacija kratkega sestanka ali neformalnega druženja, kjer lahko zaposleni delijo svoje dopustniške izkušnje, pomembno prispeva k krepitvi timskega duha in ustvarjanju pozitivnega vzdušja v podjetju. Takšne priložnosti za osebno izmenjavo prispevajo k boljšemu poznavanju med sodelavci, spodbujajo odprto komunikacijo in gradijo medsebojno povezanost. Poleg tega omogočajo, da se zaposleni lažje ponovno vključijo v delovno okolje, saj se počutijo sprejete in cenjene.

Kako pa v vašem podjetju podpirate zaposlene pri vračanju z dopusta? Katere prakse so se izkazale za najučinkovitejše? Veseli bomo vaših dobrih praks in idej!
 

Prispevek je za vas pripravila:
Nika Vodnjov, dipl. psih. (UN)

Referenca

Sousa, C. in Gonçalves, G. (2019). Back to work bang! Difficulties, emotions and adjustment strategies when returning to work after a vacation. The International Journal of Human Resource Management, 32(10), 2242–2263. https://doi.org/10.1080/09585192.2019.1602784